Oljčno olje v Sloveniji

V Sloveniji gojimo oljko predvsem na obalnem območju do Kraškega roba – Slovenska Istra. Drevo in plod so imenovali uljka ali wuljka, od tod tudi izraz za oljčno olje, uljkovo ulje ali wuljkovo wulje. Med pridelovalci so različna mnenja, katera vrsta oljk je najboljša za oljčno olje, ali je boljše stisnjeno iz ene sorte ali iz različnih sort.
Za uspešno rast oljk je poleg temperature (srednja letna 15 do 20 stopinj Celzija) pomembna tudi vlaga oziroma voda. Zgodaj spomladi se nad slovenskimi nasadi zadržuje rahla meglica, ki jo sonce hitro razkadi in tako nežno boža oljčna drevesa. To naj bi prispevalo k temu, da imajo istrske belice ene najboljših plodov.

Zgodovina gojenja v Sloveniji

Oljkarstvo je bilo kot kmetijska panoga v Slovenski Istri uveljavljeno že v času Rimljanov (177 pr. n. št.).

V času Beneške republike (leta 1281) so izdali določilo o pisnem zaznamku za prevoz po morju, s čimer je oljarstvo doživelo velik kakovostni napredek.

Leta 1581 je bilo na območju Kopra posajenih okoli 153 tisoč oljk, koliko je bil dejanski pridelek, ni znano, saj je dobro znan problem utaje davkov.

Podatki o sortah oljk v Slovenski Istri so znani po letu 1882 (Oljkarstvo Istre, prof. Carl Hugues), ko so rasle naslednje sorte: piranska štorta, rosulja, žižula, buga, zmartel, meta in črnica.

Leta 1929 je bila huda zima, ki je prizadela veliko večino oljčnih nasadov. Veliko pridelovalcev je tistega leta opustilo pridelovanje oljk tudi zaradi tedanje gosodarske krize. Razmere so bile idealne za uvoz cenenega italjanskega olja. Pred pozebo leta 1929 je bilo v Slovenski Istri 300 tisoč dreves.

Leta 1955 le še 120 tisoč dreves (Kmetijski vestnik, dr. Stanko Kovačič), najbolj razširjena sorta navadna belica, črnica, buga in istrska belica.

Po pozebi 1956 se je sortna sestava spremenila v prid istrski belici in uvoza sort iz Italije.

Po ponovni pozebi 1985 so ostale istrska belica, italianska lecciono, frantoio in pendolino.

V letu 2009 je bilo v Sloveniji posejanih 350 tisoč oljk, iz katerih je bilo pridelano 500 ton oljčnega olja.

Simbolika

Pri nas, še posebno v Istri, je oljka blagoslovljeno drevo. Na cvetno nedeljo gredo ljudje z oljčnimi vejicami v cerkev, kjer jih blagoslovijo. Vejice ob hudih urah zažgejo. Oljčno olje je v cerkvah sveto olje. Uporablja se pri krstu, z njim mazilijo bolne in umirajoče. Uporablja se tudi za posvetilo duhovnikov in škofov.